KLINIČNA UPORABA ZDRAVILA FENO PRI ASTMI

Interpretacija izdihanega NO pri astmi

V kliničnih smernicah Ameriškega torakalnega združenja je bila za interpretacijo FeNO predlagana enostavnejša metoda:

• Če je FeNO pri odraslih manj kot 25 ppb, pri otrocih, mlajših od 12 let, pa manj kot 20 ppb, to pomeni odsotnost eozinofilnega vnetja dihalnih poti.
• Če je FeNO večji od 50 ppb pri odraslih ali večji od 35 ppb pri otrocih, to kaže na eozinofilno vnetje dihalnih poti.
• Vrednosti FeNO med 25 in 50 ppb pri odraslih (20 do 35 ppb pri otrocih) je treba razlagati previdno glede na klinično situacijo.
• Naraščajoča vrednost FeNO z več kot 20-odstotno spremembo in več kot 25 ppb (20 ppb pri otrocih) od prej stabilne ravni kaže na povečano eozinofilno vnetje dihalnih poti, vendar obstajajo velike medindividualne razlike.
• Znižanje FeNO za več kot 20 odstotkov pri vrednostih nad 50 ppb ali za več kot 10 ppb pri vrednostih pod 50 ppb je lahko klinično pomembno.

Diagnoza in karakterizacija astme

Globalna pobuda za astmo odsvetuje uporabo FeNO za diagnozo astme, saj ta morda ni povišan pri neeozinofilni astmi, lahko pa je povišan pri drugih boleznih, kot sta eozinofilni bronhitis ali alergijski rinitis.

Kot vodilo za terapijo

Mednarodne smernice priporočajo uporabo ravni FeNO, poleg drugih ocen (npr. klinične oskrbe, vprašalnikov), za usmerjanje začetka in prilagajanja terapije za nadzor astme.

Uporaba v kliničnih raziskavah

Izdihani dušikov oksid ima pomembno vlogo v kliničnih raziskavah in bo verjetno pomagal razširiti naše razumevanje astme, kot so dejavniki, odgovorni za poslabšanja astme, ter mesta in mehanizmi delovanja zdravil za astmo.

UPORABA PRI DRUGIH BOLEZNEH DIHALA

Bronhiektazije in cistična fibroza

Otroci s cistično fibrozo (CF) imajo nižje ravni FeNO kot ustrezno ujemajoča se kontrolna skupina. Nasprotno pa je ena študija ugotovila, da so imeli bolniki z bronhiektazijami brez CF povišane ravni FeNO, te ravni pa so bile povezane s stopnjo nepravilnosti, vidne na CT-ju prsnega koša.

Intersticijska pljučna bolezen in sarkoidoza

V študiji bolnikov s sklerodermo so pri bolnikih z intersticijsko pljučno boleznijo (ILB) v primerjavi s tistimi brez ILD opazili višjo vrednost izdihanega NO, medtem ko je bilo v drugi študiji ugotovljeno nasprotno. V študiji 52 bolnikov s sarkoidozo je bila povprečna vrednost FeNO 6,8 ppb, kar je bistveno manj od mejne vrednosti 25 ppb, ki se uporablja za označevanje vnetja pri astmi.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen

FE_NORavni so minimalno povišane pri stabilni KOPB, lahko pa se zvišajo pri hujši bolezni in med poslabšanji. Kadilci imajo približno 70 odstotkov nižje ravni FeNO. Pri bolnikih s KOPB so lahko ravni FeNO koristne pri ugotavljanju prisotnosti reverzibilne obstrukcije zračnih poti in določanju odzivnosti na glukokortikoide, čeprav to še ni bilo ocenjeno v velikih randomiziranih preskušanjih.

Kašeljska varianta astme

FENO ima zmerno diagnostično natančnost pri napovedovanju diagnoze astme s kašljem (CVA) pri bolnikih s kroničnim kašljem. V sistematičnem pregledu 13 študij (2019 bolnikov) je bilo optimalno mejno območje za FENO od 30 do 40 ppb (čeprav so bile v dveh študijah opažene nižje vrednosti), skupna površina pod krivuljo pa je bila 0,87 (95 % IZ, 0,83–0,89). Specifičnost je bila višja in bolj dosledna kot občutljivost.

Neastmatični eozinofilni bronhitis

Pri bolnikih z neastmatičnim eozinofilnim bronhitisom (NAEB) so eozinofilci v sputumu in FENO povišani v podobnem razponu kot pri bolnikih z astmo. V sistematičnem pregledu štirih študij (390 bolnikov) pri bolnikih s kroničnim kašljem zaradi NAEB so bile optimalne mejne vrednosti FENO od 22,5 do 31,7 ppb. Ocenjena občutljivost je bila 0,72 (95 % IZ 0,62–0,80), ocenjena specifičnost pa 0,83 (95 % IZ 0,73–0,90). Zato je FENO bolj uporaben za potrditev NAEB kot za njegovo izključitev.

Okužbe zgornjih dihal

V eni študiji bolnikov brez osnovne pljučne bolezni so virusne okužbe zgornjih dihal povzročile povečan FENO.

Pljučna hipertenzija

NO je dobro znan kot patofiziološki mediator pri pljučni arterijski hipertenziji (PAH). Poleg vazodilatacije NO uravnava proliferacijo endotelijskih celic in angiogenezo ter ohranja splošno zdravje žil. Zanimivo je, da imajo bolniki s PAH nizke vrednosti FENO.

Zdi se, da ima FENO tudi prognostični pomen, saj se preživetje izboljša pri bolnikih, pri katerih se raven FENO zviša med zdravljenjem (zaviralci kalcijevih kanalčkov, epoprostenol, treprostinil) v primerjavi s tistimi, ki je nimajo. Nizke ravni FENO pri bolnikih s PAH in izboljšanje z učinkovitimi terapijami torej kažejo, da bi lahko bil obetaven biomarker za to bolezen.

Primarna ciliarna disfunkcija

Pri bolnikih s primarno ciliarno disfunkcijo (PCD) je nosni NO zelo nizek ali ga sploh ni. Uporaba nosnega NO za presejanje PCD pri bolnikih s kliničnim sumom na PCD je obravnavana ločeno.

Drugi pogoji

Poleg pljučne hipertenzije so z nizkimi ravnmi FENO povezana tudi druga stanja, kot so hipotermija in bronhopulmonalna displazija, pa tudi uporaba alkohola, tobaka, kofeina in drugih drog.